Kaj natančno je periferni živčni sistem in kakšno vlogo ima v telesu? Najprej je treba zavedati, da je živčni sistem razdeljen na dva dela: centralni živčni sistem in periferni živčni sistem. Osrednji živčni sistem vključuje možgane in hrbtenjače, medtem ko periferni živčni sistem vključuje vse živce, ki se izločajo iz možganov in hrbtenjače ter se raztezajo na druge dele telesa, vključno z mišicami in organi.
Vsak del sistema igra ključno vlogo pri posredovanju informacij po telesu.
Spoznajmo malo več o funkcijah in strukturi perifernega živčnega sistema.
Kaj je periferni živčni sistem?
Periferni živčni sistem (PNS) je delitev živčnega sistema, ki vsebuje vse živce, ki ležijo zunaj centralnega živčnega sistema (CNS). Primarna vloga PNS je povezati CNS z organi, okončinami in kožo. Ti živci segajo od osrednjega živčevja do najbolj oddaljenih delov telesa. Periferni sistem omogoča, da možgani in hrbtenjači prejemajo in pošiljajo informacije drugim področjem telesa, kar nam omogoča reagiranje na dražljaje v našem okolju.
Živci, ki sestavljajo periferni živčni sistem, so dejansko aksoni ali snopi aksonov iz celic nevronov . V nekaterih primerih so ti živci zelo majhni, nekateri živčni snopi so tako veliki, da jih lahko človeško oko zlahka vidi.
Periferni živčni sistem je razdeljen na dva dela:
- Somatski živčni sistem
- Avtonomni živčni sistem
Vsaka od teh komponent igra ključno vlogo pri delovanju perifernega živčnega sistema.
Somatski živčni sistem
Somatski sistem je del perifernega živčnega sistema, ki je odgovoren za prenos senzoričnih in motoričnih informacij v in iz osrednjega živčnega sistema.
Somatski živčni sistem izhaja iz grške besede soma , kar pomeni "telo".
Somatski sistem je odgovoren za prenos senzoričnih informacij in za prostovoljno gibanje. Ta sistem vsebuje dve glavni vrsti nevronov:
- Senzorični nevroni (ali aferentni nevroni), ki prenašajo informacije iz živcev v osrednji živčni sistem. Senzorični nevroni omogočajo, da sprejemamo čutne informacije in jih pošljemo v možgane in hrbtenjače.
- Motorni nevroni (ali nestabilni nevroni), ki prenašajo informacije iz možganov in hrbtenjače v mišična vlakna po telesu. Ti motorni nevroni nam omogočajo fizično delovanje kot odziv na dražljaje v okolju.
Avtonomni živčni sistem
Avtonomni sistem je del perifernega živčnega sistema, ki je odgovoren za uravnavanje neprostovoljnih telesnih funkcij, kot so pretok krvi, srčni utrip, prebava in dihanje. Z drugimi besedami, avtonomni sistem, ki nadzira vidike telesa, ki običajno niso pod prostovoljnim nadzorom. Ta sistem omogoča te funkcije, ne da bi jih morali zavestno razmišljati o tem, kako se dogajajo.
Ta sistem je razdeljen na dve veji:
- Simpatični sistem uravnava odzive na let in bori . Ta sistem pripravlja telo za porabo energije in reševanje morebitnih groženj v okolju. Kadar je potrebno ukrepanje, bo simpatični sistem sprožil odziv, tako da bo pospešil srčni utrip, povečal hitrost dihanja, povečal pretok krvi v mišice, aktiviral izločanje znoja in razširil učence. To telo omogoča hitro odzivanje v situacijah, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. V nekaterih primerih lahko ostanejo in se borimo proti grožnji, medtem ko lahko v drugih primerih umaknemo iz nevarnosti.
- Parasimpatični sistem pomaga ohranjati normalne telesne funkcije in ohranjati fizične vire. Ko bo grožnja minila, bo ta sistem upočasnil srčni utrip, počasno dihanje, zmanjšal pretok krvi v mišice in zožil učence. To nam omogoča, da naše telesa vrnejo v normalno stanje počitka.
Viri:
Coon, D. & Mitterer, JO Uvod v psihologijo: prehodi v razum in vedenje s konceptnimi zemljevidi. Belmont, CA: Wadsworth; 2010.
Eyesenck, MW Simply Psychology . New York: Taylor & Francis; 2012.