Nervni sistem in sistem endokrinega sistema

Medtem ko so nevroni gradniki v komunikacijskem sistemu telesa, je mreža nevronov, ki omogočajo, da se signali premikajo med možgani in telesom. Ta organizirana omrežja, sestavljena iz do bilijonov nevronov, sestavljajo tisto, kar je znano kot živčni sistem .

Človeški živčni sistem je sestavljen iz dveh delov: centralnega živčnega sistema, ki vključuje možgane in hrbtenjače ter perifernega živčnega sistema, ki je sestavljen iz živcev in živčnih mrež po celem telesu.

Za komunikacijo je bistvenega pomena endokrinski sistem . Ta sistem uporablja žleze po celem telesu, ki izločajo hormone, ki uravnavajo različne stvari, kot so metabolizem, prebava, krvni tlak in rast. Medtem ko endokrinski sistem ni neposredno povezan z živčnim sistemom, obe delata na več načinov.

Centralni živčni sistem

Centralni živčni sistem (CNS) sestavljajo možgani in hrbtenjača. Primarna oblika komunikacije v CNS je nevron. Možgani in hrbtenjači so nujno potrebni za življenje in delovanje, tako da obstajajo številne zaščitne ovire, ki jih obkrožajo, začenši s kostmi (lobanjo in hrbtenico) ter membranskimi tkivi, znani kot meningi. Poleg tega sta obe strukturi suspendirani v zaščitno tekočino, znano kot cerebrospinalna tekočina.

Zakaj so možgani in hrbtenica tako pomembni? Pomislite na te strukture kot dobesedno "središče" komunikacijskega sistema telesa.

CNS je odgovoren za obdelavo vsakega občutka in misli, ki ga doživljate. Senzorične informacije, ki jih zberejo receptorji po celem telesu, nato te informacije prenesejo v centralni živčni sistem. CNS pošilja sporočila tudi ostalemu telesu, da nadzira gibanje, ukrepe in odzive na okolje.

Periferni živčni sistem

Periferni sistem (PNS) je sestavljen iz številnih živcev, ki segajo zunaj centralnega živčnega sistema. Živci in živčna omrežja, ki sestavljajo PNS, so dejansko snopi aksonov iz celic nevronov. Živci se lahko gibljejo od relativno majhnih do velikih snopov, ki jih človeško oko lahko vidi.

PNS je mogoče nadalje razdeliti na dva različna sistema: somatski živčni sistem in avtonomni živčni sistem.

Somatski živčni sistem : Somatski sistem prenaša senzorične komunikacije in je odgovoren za prostovoljno gibanje in delovanje. Ta sistem je sestavljen iz senzoričnih (aferentnih) nevronov, ki prenašajo podatke iz živcev v možgane in hrbtenjače ter neurone motorja (ekscentrične), ki prenašajo podatke iz osrednjega živčnega sistema na mišična vlakna.

Avtonomni živčni sistem : Avtonomni živčni sistem je odgovoren za nadzor neprostovoljnih funkcij, kot so nekateri vidiki srčnega utripa, dihanja, prebave in krvnega tlaka. Ta sistem je povezan tudi s čustvenimi odzivi, kot sta potenje in jok. Avtonomni sistem se nato lahko nadalje razdeli na dva podsistema, ki sta znana kot simpatični in parasimpatični sistemi.

Sistem endokrinega sistema

Kot že omenjeno, endokrinski sistem ni del živčnega sistema, vendar je še vedno bistvenega pomena za komunikacijo po celem telesu. Ta sistem je sestavljen iz žlez, ki izloča kemične poslanke, znane kot hormoni.

Hormoni se prenašajo v krvni obtok na specifična področja telesa, vključno z organi in telesnimi tkivi. Nekatere najpomembnejše endokrine žleze vključujejo črevesno žlezo, hipotalamus, hipofizo, ščitnico, jajčnike in testise. Vsaka od teh žlez deluje na številne edinstvene načine na določenih področjih telesa.

Torej, kako sta povezana z endokrinim in živčnim sistemom? Struktura možganov, imenovana hipotalamus, povezuje ta dva pomembna komunikacijska sistema. Hipotalamus je majhna zbirka jeder, ki je odgovorna za nadzor presenetljive količine vedenja. Hipotalamus, ki se nahaja na dnu prednjega dela, poleg čustvenih in stresnih odgovorov ureja osnovne potrebe, kot so spanje, lakota, žeja in spol. Hipotalamus nadzira tudi hipofizne žleze, ki nadzirajo sproščanje hormonov iz drugih žlez v endokrinem sistemu.